31. december 2011

Time to play!

Danes me zanima, kako preživite srečanje s prijatelji, ko ni primarni cilj pitje. Govorim predvsem o igricah, ki se jih greste. Mi se gremo po navadi activity in tisto igrico, ko maš na čelu listek z osebo, likom ali katerim drugim bitjem ali nebitjem. Problem postane takrat, ko se začnejo katice z navodili pri activitiyu že ponavljati. Pa tudi igre z listki se kmalu naveličaš. 

Imate vi kaj zabavnega? :)

Nedavno tega smo se spomnili tiste igre, ko je nekdo morilec, policaj in nedolžni. Vem, da obstajajo dve verzije. Ena je, ko se igra v krogu in ima morilec nek znak s katerim ubije nedolžnega. Po navadi je to mežik. Naloga policaja je, da čim prej ulovi morilca, preden ubije vse sodelujoče. Druga verzija pa ima enak cilj, le da se drugače igra. Imamo enega nevtralnega, ki določi kdo bo imel katero vlogo. Vsi si zakrijejo oči (ko smo bli mali, smo šli v položaj bube, ali kako se temu reče) in jim "nevtralni" nakaže kaj so. Če te poboža po glavi si morilec, če te po rami si policaj, če te po hrbtu si pa nedolžni. Po tem imajo še kar vsi zakrite oči in "nevtralni" oziroma sodnik reče, da naj morilec dvigne glavo. Morilec je torej samo en in to tisti, ki ga je pred tem sodnik pobožal po glavi. Morilec tako dvigne glavo/odpre oči in sodnik mu reče, naj pokaže na tistega, ki ga je ubil. Vse mora potekati tiho, da nihče ne posumi, kdo je morilec. Ko morilec pokaže na žrtev, mu sodnik naroči, naj zapre oči/gre v prejšnji položaj. Potem morilec ukaže policaju enako, le da policaj pokaže, koga sumi. Tudi to se odvije v tišini. Ko policaj konča, vsi odprejo oči in poslušajo sodnika. Naloga tega je, da čim bolj domiseln način sporoči, koga je doletela smrt in na kak način. Seveda mora bit smrt čim bolj bizarna in smešna. Potem žrtev pač izpade iz igre. In od tukaj naprej se navodil več ne spomnim. Kakšna je funkcija policaja? Sem kaj izpustila? Res ne vem. Vem samo, da mi je bila včasih igra zakon, sedaj pa se mi zdi dolgočasna. 

Če veste še vi kaj, napišite v komentar. Ne pozabit napisat še, kako se vi zabavate. :)

In seveda! Srečno novo leto, itak bo trajalo samo do 21. decembra.. ;) 

Hec!
Špela

♬ JON SECADA Just Another Day

30. december 2011

Srečno novo leto! :)

Malo za nazaj. :) 


Ni lušna serija? Mate jih še več na youtubu. Creature Comforts. 

To objavo pa sem začela z namenom, da vam zaželim uspešen prehod iz starega v novo leto. Želim vam veliko sreče, ljubezni, zdravja, uspehov in nič obžalovanja. Uživajte! :)

Božič je za družino, novo leto pa je za prijatelje. Vzemi si čas za njih! :)



Špela

28. december 2011

Kdor ne pije ni Slovenc!


Kot sem obljubila, sem objavila esej, ki sem ga pisala za predmet uvod v sociologijo. 

Kdor ne pije ni Slovenc!

»Spet trte so rodile, prijat'lji, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi.« je besedilo visoko cenjene Zdravljice pisatelja Franceta Prešerna. Zdravljica je slovenski simbol in je naša himna. Imamo torej napitnico, ki je v obliki čaše, pisatelj le-te je pijanec, narod pa je?

Narod pa sodi med tradicionalne t.i. »mokre kulture«, za katere je značilno, da je alkohol integriran v vsakodnevno življenje in aktivnosti, ter je široko dostopen. V teh kulturah je stopnja abstinentov nizka, vino pa je najpogosteje izbrana pijača. In tudi res je, alkohol je najbolj razširjena, legalna in družbeno sprejemljiva droga v Sloveniji. Ni zgolj problem posameznika pač pa svojevrsten družbeni fenomen, ki je nekakšen simbol narodne identitete – v alkoholu slovenski človek išče potrditev svojega slovenstva. V deželi vinogradov imamo približno 15% alkoholikov in nadaljnjih 15% prekomernih pivcev. Zaradi posledic alkohola slovenske bolnišnice letno sprejmejo 4000 ljudi od tega jih 300 do 400 izgubi življenje. Leta 2005 je bila registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca 8,8 litrov oziroma 10,29 litrov na odraslega prebivalca. V istem letu je bilo v Sloveniji porabljenih 70,9 litrov piva na prebivalca, 39,9 litrov vina in 2,2 litra žganih pijač. Poraba alkohola na prebivalca je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi in med mladimi narašča, pri čemer pa se starostna struktura uporabnikov alkohola niža. Podatki so zaskrbljujoči in menim, da se pri današnji miselnosti naših Janezov in Mick ne bodo kmalu spremenili. Že če začnemo pri razmerju cen brezalkoholnih in alkoholnih napitkov pri nas vidimo, da je dražje biti trezen. Veliko opojnih pijač pa se pojavlja tudi v medijih. Alkoholna industrija deluje v navezi z marketingom, televizijo, filmsko industrijo in nezavedno vpliva na nas. Če se samo spomnimo zadnjega video spota priljubljene ameriške pevke Rihanne z naslovom We found love vidimo, kako daleč seže roka alkohola in opojnega stanja. Potem pa so ljudje zgroženi, ko vidijo pijano mladino. Mlade, na katerih svet stoji. Kako pa ne bi bili, ko pa se z alkoholom srečujemo vedno in povsod. Tudi »zreli ljudje«, ki naj bi nam bili vzgled pijejo. V šoli povzdigujemo umetnostna besedila, kljub temu, da za skoraj vsakem stoji pisatelj z alkoholom v krvi. Liter na liter je pač literatura. In če nas na »temno stran« niso potegnili ne starši, šola ali mediji potem je ostale pač potegnila družba. Skupina kateri pripadaš. Skupina je skupek posameznikov, ki so med seboj povezani. Skupni interesi, stopnja odvisnosti drug od drugega, občutek pripadnosti in temelji na odnosih, vrednotah, stališčih. Skupni interes današnje vrstniške skupine je iti ven in se napit. Stopnja odvisnosti drug od drugega? Najbrž to pomeni, da se člani skupine zanašajo na to, da bodo eden drugemu držali lase, ko bo imelo telo dovolj alkohola ali pa da se bodo podpirali, ko bodo odšli domov. Za občutek pripadnosti moraš konzumirati alkohol in v to prisiliti čim več ljudi. Vrednota pa je jasno to, da se ga »nasekaš do nezavesti« in se naslednji dan ničesar ne spomniš. Pa smo dobili definicijo vrstniške skupine od zadnjih razredov osnovne šole pa vse do konca višješolske izobrazbe. Meni se zdi čisto zadosten razlog za to, da se ne napiješ to, da si ne narediš sramote. Vendar pa smo Slovenci hlapci, samo alkohol nas lahko razbremeni ali celo osvobodi. Ampak zakaj ni dovolj kozarec? Zakaj popijemo še več? Zdi se mi potrata časa in denarja, če se tako napiješ tako, da te telo zavrne in se osramotiš prvič in potem drugič, ko se ne spomniš, kaj si počel in ti tvoje svobodne in pogumne ideje govorijo drugi, če se sploh še pogovarjajo s tabo. Ne razumem tudi tega, da se trudimo, da bi zmanjšali odvisnost od alkohola pri mladostnikih ko pa je alkohol tako lahko dosegljiv. To izmed vsega je pri meni preseglo tolerantnost odnosa Slovencev do alkohola. Da lahko vsak »mali« dobi alkohol v gostilni. Ker je to splošen družbeni problem pri nas, mislim, da bi naša državna blagajna z večjim nadzorom prodaje alkohola mladoletnim bila bolj bogata in tako spodbudila prodajalce in gostilničarje, da se držijo zakonov. Tako bi vzgojili »alkohol free« državljane, ki bi bili zaradi vseh možganskih celic katerih alkohol ne bi uničil bolj učinkoviti delavci in bi zato prinašali še več denarja. S tem bi bili tudi ekonomski stroški, ki so posledica alkoholu pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupite manjši. V letu 2005 je bilo namreč iz navedenih vzrokov 1587 primerov začasne odsotnosti z dela in zato izgubljenih 89509 koledarskih dni. Povprečno trajanje ene začasne odsotnosti iz navedenih vzrokov je bilo 56,4 dni, kar v okviru ocenjenih stroškov začasne odsotnosti z dela znaša 3,4 milijone evrov. Ocenjeno je bilo tudi, da je v letu 2004 zaradi prezgodaj umrlih oseb kot posledica rabe alkohola izguba znašala 58,8 milijona evrov. Odvisnost od alkohola bi lahko preprečili tudi tako, da ga ne bi podpirali na vsaki prireditvi in to po akcijski ceni in da bi ga v nekaterih ustanovah, kot so Mladinski centri tudi prepovedali. Kljub vsem možnim prepovedim je na koncu je najboljša preventiva pred pitjem odnos do njega. E.M. Jelinek je v 25 deželah proučeval povezavo v odnosu do pitja in v nastajanju alkoholizma. Ugotovil je, da postanejo v deželah, kjer narodne navade, javno mnenje in družbene norme odklanjajo pitje alkoholnih pijač, odvisni od alkohola le ljudje, ki so že sicer duševno neuravnovešeni in moteni. Zato je v takih deželah malo alkoholikov. V deželah, kjer je odnos do alkohola drugačen, torej pitju naklonjen, postanejo ljudje, ne glede na siceršnjo duševno uravnovešenost, množično odvisni od alkohola. Okolje s svojimi družbenimi normami omogoči človeku pitje alkoholnih pijač in ga zavaja s splošnim gledanjem, po katerih je to čisto nedolžno početje. In temu jaz rečem narobe svet. V Sloveniji te je bolj sram tega, da ne toleriraš pijancev, kot pa da si eden izmed njih.

Na koncu bi rada še dodala, da dokler se odnos do alkohola ne bo spremenil, je moje sporočilo jasno: na Slovenskem se je pilo in se bo pilo. Alkohol je fenomen slovenstva, naš bog in naša smrt. Naš Eros-Tanatos, naša skrita in skrivnostna ljubezen.

»Nazadnje še, prijat'lji, kozarec zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni, naj živi, Bog, kar nas dobrih je ljudi!«

_________________________
Za esej sem dobila oceno 10. :)

Špela
♬ EVA BOTO Any Man Of Mine

26. december 2011

DIY dekoracije za dom

božično drevo v Ljubljani

dekoracija za na mizo 

suho sadje

medenjaki
venček z eno svečko doma


naravno božično drevo z naravnimi okraski

jaslice


Zakaj imam rada božični čas? 
Ker z decembrom pride mraz, ki nas poskrije v topla zavetja naših domov, kjer skupaj s čajem ali kuhančkom preživljamo čas in se zato zbližamo. Ker se spomniš na vse. Ker kupuješ darila in tako premišljuješ, kaj je komu všeč. Ker prejemaš darila. Ker je čas za ustvarjanje. In ker se čas ustavi, ko z najbližjimi gledaš božični film, v ozadju pa vidiš sij lučk na smrečici, ki smo jo skupaj postavili in vohaš vonj po cimetu in svežih medenjakih. Ker počiva narava in mir najdeš tudi sam. Zato mi je všeč božič.

Upam, da ste ga tudi vi doživeli v podobnem vzdušju.

Pa vesele praznike še naprej! :)

Špela
♬ BILLY MACK (LOVE ACTUALLY) Christmas Is All Around

25. december 2011

Vesele praznike!

Vesel božič in veliko ljubezni (in daril)! :)


Špela :)

Vse najboljše Nera! :)

22. december 2011

11. september 2001 v povezavi s Koranom


Nekaj zanimivosti o Koranu in terorističnem napadu. 

Ljudje, ki se ukvarjajo s preučevanjem Korana, so v Koranu odkrili zanimivost. Koran je razdeljen na 30 džusov oziroma delov po 20 strani, zj. 600 strani. To je ena razdelitev korana. Druga razdelitev Korana je po surah oz. poglavjih. Po tej razdelitvi ima Koran 114 sur. Znotraj vsake sure so ajeti oz. stavki. Deveta sura Korana je v enajstem džuzu oz. delu; enajsti del Korana, razdeljenega na dele po 20 strani, predstavljajo strani od 200 do 220. Če štejemo od začetka, je devete sura v enajstem džuzu, se pravi enajsti deveti. Vemo, da sta imeli stavbi, ki sta bili porušeni tega dne, to je enajstega devetega, 110 nadstropij. V 119. In 110. Ajetu pa je zapisano: »Ali je boljši tisti, ki je temelj svoje zgradbe postavil na strahu pred Allahom in v želji, da bi se mu prikupil, ali tisti, ki je temelj svoje zgradbe postavil na rob spodkopane obale, ki se je nagnila, da bi se skupaj z njim zrušila v džehenski ogenj? A Allah ne bo pokazal prave poti ljudstvu, ki dela samo sebi krivico. Zgradba, ki so jo oni zgradili, bo stalno vnašala nemir v njihova srca, vse dokler jim srca ne počijo. Allah pa ve vse in je moder!« Povedano z drugimi besedami, če so storilci enajstoseptembrskih napadov ravnali po božji besedi, zapisani pred stoletji v sami Prerokovi knjigi, njihovo dejanje ni in ne more biti zločin, temveč Bogu všečno dejanje, njegovi storilci pa vsekakor niso zločinci, temveč so neke vrste božji poslanci.

Tako je Muhammad Mustagab v svoji kolumni v egiptovskem časopisu Al-Usbu o napadu na ZDA 11. septembra zapisal: »Ti trenutki ostrega, razžarjenega pekla so bili najlepši in dragoceni trenutki mojega življenja… Prejšnje in, z Allahovo pomočjo, tudi prihodnje generacije nam bodo zavidale, ker smo bili priče teh podob.«

Špela
♬ SHANIA TWAIN Any Man Of Mine

20. december 2011

Wake up time

Zadnje čase se mi to neprestano dogaja. Nekdo me zbudi pred budilko in ne morem zaspat nazaj, vstat se pa tud nočem iz tople postelje. Potem se trudim nekaj časa zaspat nazaj in zaspim. Nato pa me čez 15min zbudi budilka in se počutim, kot da nisem nič spala in sem celo noč gradila piramide (ali vstavi po želji :). 

No ja, mislim, da se še kar ne bom vstajala pred budilko.. 

Špela
♬ ALEXIS JORDAN Good Girl

18. december 2011

Tattoo

Vedno sem hotla imeti tatu. Na morju sem si ga tudi nekajkrat privoščila. Ko sem bila mlajše, mi je bil všeč tatu na hrbtu (ledvice). Danes več ne. Danes bi ga imela na zapestju. Nekaj malega. Nekaj napisanega ali pa nek simbol. Mogoče se kdaj odločim. 

Nekaj večjega, ampak je vseeno zanimivo.


svetinje smrti - Harry Potter

dreamcatcher
Morda bi ga imela, ampak manjšega in preprostega.

slonček za srečo


tud ptice so lepe in imajo lep simbolni pomen





Hakuna matata - there are no worries.
       
Lepo mi zgleda, če ima nekdo en tatu ali pa če je celo telo v tatujih. Ni mi pa všeč, če je na telesu le nekaj tatujev. Redko je, da mi je všeč, da je le nekaj tatujev, ki so razporejeni nekje na telesu. Nič, eden ali pa vse! :)

Mogoče kdaj, Špela
♬ TIMBALAND Apologize ft. ONE REPUBLIC

Let it snow

Napiši v google "let it snow". :)

Uživite, Špela
♬ STANFOUR Wishing You Well

14. december 2011

Rezultati ankete

Sem ugotovila, da se da ta spletna anketa omogoča, da vam dam povezavo do rezultatov. Odločla sem se, da vam kar dam link, pa morda komentirate kaj pametnega in lahko potem uporabim v seminarski. 


Lahko povem, da ste me "razočaral". Pišem o stereotipizaciji muslimanov, pa se izkaže, da večina sploh nima stereotipov. Ali pa si tega noče priznati. Več v analizi.

Nekdo je napisal, da je teroristični napad zaigran iz strani Amerike. Vem. Samo ne delam seminarske o tem. 

Analiza ankete

Pri prvem vprašanju me je zanimalo, na kaj ljudje pomislijo, ko slišijo besedo musliman. Na voljo so bili odgovori Arabec, terorist, teroristični napad 11. septembra  2001, burka in pripadnik islama. Največ anketirancev (71,7%) se je odločilo za pripadnike islama. Za tem sledi odgovor Arabec, ki je prejel 15,4% glasov, za terorista pa se je odločila 10% anketirancev. Iz tega lahko sklepamo, da Slovenci po desetletni obletnici terorističnega napada na WTC muslimane povežejo kot pripadnike islama in ne kot teroriste. Ob izdelavi ankete sem razmišljala, da si anketiranci ne bodo hoteli priznati, da stigmatizirajo muslimane, zato sem nadaljevala s slikovnim gradivom. Pri drugem vprašanju sem tako uporabila dve sliki. Na prvi sliki je prikazan islamski skrajnež, kot jih pogosto vidimo v medijih. Na drugi sliki pa je muslimanska družina. Zanimalo me je, s katero od slik najprej povežejo muslimana. Tudi tukaj sem bila prijetno presenečena, saj je se je kar 74,2% anketirancev odločilo za sliko družine. Kljub temu, pa sem še vedno prepričana, da so predsodki v naši družbi prisotni, zato sem nadaljevala z vprašanji, ki so spraševali po neposrednem stiku z muslimanskem svetom v naši okolici. Tretje vprašanje je tako spraševalo po tem ali bi se počutili ogrožene, če bi na letalu, s katerim bi leteli, videli tradicionalno oblečenega muslimana. Na to vprašanje je 67,9% anketirancev odgovorilo z ne in 32,1% z da. Če to vprašanje primerjamo z drugim, lahko vidimo, da anketiranci nimajo nič proti muslimanom, dokler nimajo stika z njimi. Vendar pa to drži le za majhen delež anketirancev (približno 4%). Četrto vprašanje sprašuje po tem, ali bi sprejeli tradicionalno muslimansko družino za sosedo. 10% anketirancev bi muslimansko družino sprejeli z veseljem, 54,6% bi jih sprejelo. Torej bi približno 64% anketirancev mirno sprejelo družino, kar pomeni, da je odstotek »strpnih« anketirancev spet manjši, kot pri prejšnjem vprašanju. 25% anketirancev ne bi bilo všeč, če bi se poleg njih naselili muslimani, 8 anketirancev od 240 pa tega ne bi sprejeli. Pri tem vprašanju pa so anketiranci lahko navedli tudi drugi odgovor. Večina odgovorov se nanaša na to, da bi bilo sprejemanje odvisno od navad novih sosedov. Drugi zanimivi odgovori so bili še, »teroriziral bi jih«, »ne bi mi bilo všeč zaradi nazadnjaške miselnosti tradicionalistov; pa naj bodo to preveč zagrizeni muslimani, katoličani, budisti, kdor koli«, »če bi imel tedensko zastonj kebap«, »nelagodno bi se počutila, zaradi njihove kulture v kateri ima mož večjo veljavo kot žena«, »ne, ker sem proti mešanju kultur«. Pri petem in šestem vprašanju me je zanimalo, kako Slovenci sprejemajo kulturo muslimanov. Na peto vprašanje, ali odobravate nošenje burk je le 28,8% anketirancev odgovorilo z da. 25,8% vprašanih ne odobrava nošenje burk. Kar 45,4% anketirancev pa odobrava burke le v državah, kjer kot religija prevladuje islam. Tudi pri šestem vprašanju, kjer sem spraševala po tem, ali se anketiranci strinjajo s tem, da bi imeli v Sloveniji džamijo, je večina (54,6%) odgovorila z ne. Tudi razlog, da sem se odločila za to temo in anketo se je navezoval na vprašanje džamije v Sloveniji. Tisti, ki so bili proti, niso točno vedeli zakaj. Počutili so se ogroženi zaradi njihove kulture in terorističnega napada. Nekateri, ki pa so se zavzemali za džamijo in niso bili muslimani, so si premislili v primeru, če bi bila džamija postavljena v bližini njihovega doma. V primeru džamije sem opazila, da je tudi pri nas navzoča nestrpnost do muslimanov. Pri naslednjih vprašanjih pa sem iskala vzroke za to. Kako gledate na islam, je sedmo vprašanje. Za odgovor negativno se je odločilo 18,3% vprašanih, 14,2% pa za pozitivno. Večina pa se ni hotela opredeliti in jim je vseeno. Ta odgovor sem ponudila zato, ker se mi zdi, da bi se drugače odločali za odgovor pozitivno. Problem je ta, da bi anketiranci morda počutili napadene, saj bi bili v primeru, da bi se odločili za odgovor negativno, obravnavani kot slabi ljudje ali pa bi se slabo počutili. Kljub temu, pa me je pri osmem vprašanju zanimalo, ali anketiranci menijo, da imajo predsodke do pripadnikov islamske religije. 62,1% anketirancev meni, da nima predsodkov, ostalih 37,9% pa meni, da jih ima. Za tiste, ki so odgovorili da, je bilo pripravljeno še eno vprašanje. Deveto vprašanje sprašuje po tem, ali anketiranci, ki imajo predsodke do muslimanov menijo, da so njihovi predsodki utemeljeni. Nisem bila presenečena, ko sem videla, da ime le 35,2% anketirancev predsodke do muslimanov utemeljene. 30,8% anketirancev s predsodki je priznalo, da jih nimajo utemeljenih. Ostalih 34,1% anketirancev pa ne ve, če imajo predsodke utemeljene. To vprašanje pa je postavilo še naslednjega. Deseto vprašanje anketirance sprašuje, koliko so seznanjeni z islamsko religijo na skali od 1 do 5, kjer slabo pomeni 1, dobro pa 5.  Med 240 udeleženci je povprečen odgovor 3,01. Po tem predvidevam, da anketiranci in skupnost na splošno religije sploh ne pozna, pa jo obsoja. Menim, da znanje, ki ga imajo anketiranci o islamu, temelji na množičnih medijih. Tako pri enajstem vprašanju anketirance sprašujem, kdo je najbolj vplival na njihovo mnenje o muslimanih. Na prvo mesto so anketiranci postavili šolo. Naprej pa si po vrsti sledijo mediji, prijatelji, starši in religija. Ta rezultat me je presenetil, saj sem bila mnenja, da bodo na prvem mestu mediji. Pri tem lahko sklepam tudi to, da so anketo reševali predvsem mladostniki, ki obiskujejo šolo in so premladi, da bi se posebej spominjali terorističnega napada, danes pa jih to več ne zanima. Sem pa pričakovala, da bo religija na zadnjem mestu, saj v Sloveniji religija nima posebnega vpliva na posameznike. Kljub temu, da se je na prvo mesto uvrstila šola, pa me pri dvanajstem vprašanju zanima, če anketiranci menijo, da so jim mediji vsilili negativno podobo muslimanov ob terorističnem napadu. 49,6% anketirancev je odgovorilo z da, 12,5% pa je odgovorilo z ne. Presenečena pa sem, da kar 37,9% anketirancev meni, da nanje niso vplivali mediji. Pri tem vprašanju menim, da ga anketiranci niso dobro razumeli, saj ne sprašuje po tem, če imajo negativno mnenje o muslimanih pač pa ali menijo, da so mediji predstavljali muslimane v negativnem smislu in jim tako poskušali vsiliti negativno podobo. Menim tudi, da so izpustili podatek ob terorističnem napadu. Trinajsto vprašanje sprašuje po tem, ali je na mnenje o muslimanih vplival teroristični napad. Le 37,5 procentov vprašanih je na vprašanje odgovorilo pritrdilno. To se mi zdi nemogoče, saj je po napadih islam šele zaslovel in tudi v vsaki literaturi o islamu, ki je izšla po letu 2001, je teroristični napad omenjen. Menim, da je to nenavadno tudi zato, ker je bila letos deseta obletnica napada in je bilo veliko dokumentarcev, člankov in oddaj na to temo. Ker sem pri tem odgovoru pričakovala, da bo odgovor v večini pritrdilen, se naslednje vprašanje nanaša na krivca terorističnega napada. Štirinajsto vprašanje se tako glasi, ali za teroristični napad 11. septembra 2001 krivite islam. Kot sem že omenila, je minilo že deset let in v teh letih se je odprlo veliko skrivnosti o usodnem dogodku. Znana dokumentarca, ki o tem govorita sta Zeitgeist in Fahrenheit 9/11. Rezultati tega vprašanja me zato niso presenetili. Za teroristični napad tako kar 85,4% anketirancev ne krivi islam. Petnajsto vprašanje pa spet sprašuje po stigmatizaciji muslimanov. Ali menite, da rek »Niso vsi muslimani teroristi, so pa vsi teroristi muslimani« drži? Na vprašanje je večina anketirancev (70%) odgovorilo z ne. Zanimivo pa je, da je kljub temu, kar velik odstotek anketirancev odgovorilo z da. Ob povezavi s teroristi, kar 30% anketirancev pomisli na muslimane. Torej predsodki nezavedno obstajajo. Ob besedi terorist pozabimo na tiste v Španiji in teroriste, ki so nas obdajal v zgodovini. Najprej so muslimani. Pri šestnajsto vprašanje sprašuje o dogajanju v Sloveniji in sicer ali anketiranci menijo ali bi v Sloveniji že imeli džamijo, če ne bi bilo terorističnega napada. 10,4% anketirancev je odgovorilo z da, 40% z ne, 49,6% pa na to vprašanje ne pozna odgovora. Tudi sama nisem prepričana, saj Slovenci težko sprejmemo nekaj novega. Poleg tega pa se hitro počutimo ogrožene in sicer z izgovorom, da nas je tako malo. In tako še zadnje, sedemnajsto vprašanje sprašuje po tem, ali anketiranci menijo, da bi bilo splošno mnenje o muslimanih boljše, če ne bi bilo terorističnega napada. Pri tem je večina, kar 68,3% anketirancev odgovorilo z da. Za ne se je odločilo 26,7% anketirancev. Pri tem vprašanju so lahko anketiranci navedli tudi svoj odgovor. Za to možnost se je odločilo 5% anketirancev, odgovarjali pa so predvsem z mogoče.



Anketa oziroma rezultati so tako "neuporabni". Uporabila jih bom vseeno, ker dokazujejo literaturo in sicer je zapisano, da so se slovenski mediji na napad odzvali objektivno in dogodku niso tako dolgo posvečali veliko pozornost. Na začetku je bil napad na prvih straneh, se je pa baje hitro umirilo. Jaz sem bila takrat mislim da drugi razred in se 11.septembra kar dobro spominjam. Vem, da je bilo lepo vreme. In po televiziji je bilo samo to. Že takrat me je zanimalo. Je pa res, da se ne spomnim, kako dolgo je trajalo. Mislim pa, da se v tistih časih ni ravno lepo govorila o islamu.

Komentarji so dobrodošli. Celo zaželeni! :)


Špela
♬ JAMES MORRISON I Won't Let You Go

13. december 2011

Aaaarrrrr

Nekaj poslastic iz pravljičnega sveta. Uživite! :)


Gerard Butler

Robert Pattinson

David Beckham

Patrick Dempsey

Johnny Depp

Klemen Slakonja ali sosed, ki ga nisem nikoli videla -.-

Niso razporejeni po priljubljenosti. Vsi so fajn. Mogoče sem koga spustila. Enkrat bom objavila še najlepše pravljične pare. Pravljična je tukaj sinonim za filmske osebnosti. :)

Špela
♬ DAVID GUETTA Without You ft. USHER

12. december 2011

Just another day


  • Danes smo dobil nazaj rezultate prvega kolokvija. Moj rezultat je odličen. 
  • Nisem vedela, da so opeklina kar močna poškodba. Še kar se pozna in boli na dotik. Mislim, nisem si celo roko zažgala. Je pa tak, da je moteče.
  • Pogledala sem si prvo sezono serije Breaking Bad. To je že moja peta serija, če ne štejem Sex And The City in Better With You. Zanimivo je. 


  • V Ljubljani ni nobenega "preddežja", kr lit začne iz nič. 
  • Škornji me žulijo samo na eni nogi. Pa še to ni žulj ampak je kar modrica. 
  • Odločila sem se, da bom hodla prej spat. Čeprav mi to še nikoli ni uspelo, ker mi bolj paše delat stvari po enajsti uri. Lahko bi se za takšne organizirala kasnejša predavanja. Saj ne, potem ni nič od dneva. 
  • Začela bom delat seminarsko o muslimanih. Objavila jo bom po novem letu oziroma takrat, ko jo dobim nazaj.
  • Upam, da bom s faksom nadaljevala tako, kot sem začela. Je pa res, da mi je profesor, ki nam je predaval za ta kolokvij najbolj všeč. But I'll try! :)
Have fun, Špela
♬ RIHANNA We Found Love ft. CALVIN HARRIS ☛ še kar je zakon! :)

11. december 2011

11.12.2011 Ljubljana

Cel dan je minil brez hujših pretresov. Ko pa pridem v Ljubljano? Z Nino si greva delat tople sendviče in se prvič spečem na toasterju, drugič si hočem dat med v čaj in ruknem šalčko, da se tist krop zlije po moji roki in tretjič, Nina mi pokaže, da je sirup (sok), katerega dva kozarca sta bila že v meni, nagravžno plesniv al neki. 

Roka me še peče.

Upam, da preživim do jutri.

In še nekaj! Hvala vsem, ki sodelujete pri mojem blogu - s komentarji, spremljanjem, z reševanjem anket..
Špela

♬ NICKELBACK When We Stand Together

07. december 2011

Samomori

Ne vem zakaj vedno odlašam s temami, ki jih imam v glavi, ker potem preden kaj objavim pozabim večino stvari, ki sem jih želela povedat. Ampak nekaj bom že našla. 

Torej samomori. Če vas zanima več, si oglejte film The bridge (ni ga na Partisu je pa na Blinku). O samomorih nisem nikoli razmišljala v pozitivnem smislu niti jih nisem odobravala. Ljudje, ki so to storili so se mi zdeli pokvarjeni, ker so mislili le nase. Po filmu sem začela razmišljati tudi drugače. Sicer pa sem se vedno strinjala z evtanazijo. Pa gre za nekaj podobnega. Če se človek res počuti ujetega v tem svetu in to čutijo tudi vsi okoli njega, klub temu da so mu pomagali in nima nobenega, ki bi ga pustil za sabo, potem to dejanje ne podpiram vendar ga odobravam. Verjamem, da lahko življenje postane do take mere neznosno, da si želiš umreti. Nikakor pa tega ne odobravam, če ima človek družino. To pa v nobenem primeru, pa naj gre še tako slabo. Po anketi sodeč vidim, da kljub temu, da je stopnja samomorilnosti v Sloveniji zelo visoka, samomor ni zaželjen niti v različnih okoliščinah. Seveda bi bilo tudi čudno, če bi bil. In nujno je, da ni. Pa vendar je tudi nekaj takih, ki ga v določenih okoliščinah tolerira. Še kar se mi zdi bolj humano, da se človek odloči, da ima dovolj in njegov največji uspeh in občutek največje svobode, ko skočijo iz mosta (film), kot pa da jih zaprejo v umobolnico. Tukaj se stvari zapletejo, zato bom na tej točki končala s tem.


Zakaj je v Afriki manj samomorov kot pri nas?
Območja sveta z relativno visoko stopnjo revščine imajo nižjo stopnjo samomorilnosti. Moja teorija je, da je to zato, ker so tam med seboj bolj povezani, tukaj pa se močno čuti kapitalistični sistem. Posledica tega pa je tekmovalnost. Pri nas je zelo cenjen uspeh in denar, če tega ni, pa človek izgubi smisel. Sploh, če nima niti družine. Samomor je najbolj povezan z osamljenostjo, zato jih je največ decembra, ko so prazniki in je čutiti največ ljubezni, ki je eni niso deležni. Če se vrnem k tekmovalnosti - tukaj je tako velika, da ne dobiš niti pomoči, da ja ne boš uspel. To se kaže že v osnovnih šolah, ko si sošolci ne pomagajo in ne posojajo zapiske. Vse temelji na individualnosti. Ljudje smo izgubili občutek za sočloveka, pozabili smo deliti, postali smo sebični. Kako pa ne, saj sem nedavno rekla, da lahko le tako uspeš, moraš bit prasec. Zakon močnejših je očitno zakon narave in človeštva, potem pa nismo živali... Posledice tega pa so med drugim tudi samomori. 

Od leta 1937 do 2008 je samomor iz Golden Gate mosta naredilo 2000 ljudi, včasih tudi do 20 ljudi letno. Preživel je samo eden. 

Samomorilci na poti do vode dosegajo tudi hitrost do 140 km/h, v vodo padejo po štirih sekundah pada. Če
 jih ne ubije udarec z vodo, se zaradi močnega toka po navadi večina utopi. Včasih pa pod Golden Gatom plavajo tudi veliki beli morski psi.

Špela
♬ KATY PERRY That One That Got Away

06. december 2011

Piščanec z indijskimi oreščki

Objava o samomorih bo prišla. Ampak ne še danes. 

Kako ste letos preživeli Miklavža? Ste bli kej pridni ali čakate na Božička? ;)

Naj vam povem še nekaj, ko pridete v Ljubljano morate it v Dabudo, tajsko restavracijo blizu parlamenta. In naročit si morate piščanca z indijskimi oreščki ter red ice cooler. :) Awesooome! 

levo gor red ice cooler, sredina piščanec z oreščki, desno gor sladica

Volitve bi komentirala z "šadap"... 
Vsi se pritožujejo. Ja večina ga je očitno izvolila. Gremo bit vsaj tiho dokler neki ne naredi. Izhodišča so tak imel vsi umazana. Mislim, sej js tud gledam vse smešne posnetke na to temo, od levjega kralja do Hitlerja..sej tle se konča, ne? :D Sam hjo, facebook v nedeljo in ponedeljek je bil pa vseeno moteč. 

Špela

♬ JUSTIN BIEBER Mistletoe